Kornati – biseri narave

Kornati – osnovni podatki

Kornati s svojimi okoli 140 otoki, otočki in grebeni najgostejša otočna skupina v Sredozemlju. Sestavljeno je iz štirih otočnih nizov: Kornatski, Piškerski, Žutski ter Sitski del.

Zaradi svoje neizmerne lepote, rastlinskega in živalskega bogastva v morju in na kopnem je bil del otočja (89 otokov) že davnega leta 1967 proglašeno za »zaščiten naravni predel«. Leta 1980 pa Kornate proglasijo za »Nacionalni park«.

Sonce in Kornati

Obvezno pogledati Kornate


Zaradi svojih naravnih lepot so Kornati v Jadranskem morju danes magnet za številne obiskovalce in popotnike.

Narodni park Kornati je eden najlepših delov Jadranskega morja, ki ga lahko objadrate. Vsako leto Kornate obišče zelo veliko število jadrnic, bark, jaht in motornih čolnov, med katerimi so tudi takšne, ki so vredne več milijonov evrov. Večina otočkov je poraslih le s travo. Tako lahko občutite pristen stik z naravo. Kornati so značilni po prekrasnih zalivčkih, kjer se lahko kopate kristalno čisti vod. Otoki so večinoma nenaseljeni in brez vode.

Eden od fenomenov tega področja so strme skale, klifi ali »Krone«, ki na dvigajo iznad kristalno čistega morja in se nahajajo na zunanjem, jugozahodnem delu Nacionalnega parka. Te mogočne klife si lahko na Kornati izlet ogledate od blizu.

Nastanitev v eni od kornatskih hiš naredi dopust edinstven in neponovljiv.

Kornati in krone
Kornati zaliv
Kornati in turizem
restavracija v Kornati

Kratka zgodovina

Kornati so nastali pred 15 tisoč leti, ko se je gladina morja dvignila za stotine metrov in tako so, geološko gledano Kornati sestavni del dalmatinskega kopna.

Kornatski otoki so slabo oziroma sploh nenaseljeni. V preteklosti ni bilo tako, kar potrjujejo številčne arheološke najdbe na vseh večjih otokih. Ilirske najdbe so poznane na otoku Kornat in sicer na Trtuši in Turetu. Najdb iz rimskih časov je še več. Posebno zanimivi so tisti, ki so v predelu Tarca. Na Kornatu se je ohranila zanimiva zgodnjekrščanska cerkev še iz časov pred prihodi Hrvatov na to področje. Na vrhu najvišjega dela Kornata stoji masivna štirioglata trnjava iz časa pozne antike.

narava na Kornati
Cekvica na Kornati
hrib na Kornati

Čudoviti Kornati

Kornati so ime dobili po največjem otoku Kornatu, ki meri cca 32 km2 in na katerem je naselje Vrulje, največje občasno prebivališče in največja luka.  

Drugi Kornati otoki so še Žut (drugi največji otok Kornatov), Jadro, Lavrnaka, Sit, Mana, Smokvica, Škulj in drugi. Večina jih je izgrajenih iz apnenca. Severna obala Kornatov je bolj položna od južne, na katerih so pogoste klifne stene.

Smokvica Kornati

Na Kornatih ni izvorov in vodnih tokov. Na Kornatih dominira kraški kamen in relief. To je tip kamna, ki je sestavljen iz topljivih kamnin. Posledica tega je, da so tla polna raznih neravnin, od morja in zraka oblikovanih kamnin.

V zalivih, kjer je nekaj rodovitne zemlje, uspevajo smokve, oljke in vinska trta.

Fotografija Kornati

Zgornji črno-beli fotografiji sta iz knjige More, Kornati, Salaši in jih je posnel priznani fotograf Ivo Eterović. Leva fotografija prikazuje kornatski otok Vela Smokvica, desna fotografija pa kornatski otoček Ravni Žakanj.

Narava

To področje Jadranskega morja je zelo bogato s svojim podvodnim življenjem, prav tako pa nadzemnim življenjem s svojo floro in favno.

Zaradi neverjetne lepote narave, zanimive geomorfologije (veda o zemlji, saj proučuje relief zemeljskega površja na kopnem in na morskem dnu), velike razvejanosti obale ter predvsem bogate biocenoze (to je življenjska združba živih organizmov rastlin in živali) morja, je bil leta 1980 večji del Kornatskega akvatorija razglašen na Nacionalni park.  Znanstveniki so ugotovili, da v kornatskem podmorju živi 353 vrst alg ter okoli 850 vrst raznih živali (mehkušci, korale, raki, ribe…).

Samo tu pa tam se pojavlja kakšno večje in zeleno grmovje ali obzidana vrtača z vinsko trto in drevesi oljke. Prav tako so redki pastirski domovi, postavljeni v kakšnem manjšem zalivu, ob njem pa par dreves smokve in mandljev ter manjše pristanišče za ladjico. Namenjeni so občasnemu prebivanju pastirjev, kmetovalcev, služili so tudi ribičem.

Poglej galerijo

Človek – Kurnatar

Kurnatar je lastnik prekomorske zemlje na kakšnem od otokov ali več njih v arhipelagu Kornatov. Večino svojega življenja je preživel na dveh točkah in na poti med tema točkama. Njegova največja značilnost je iznajdljivost, delavnost in znanje. Moral je biti odličen mornar in uporabljati vso znanje morjeplovstva, da bi sploh lahko potoval po morju.

Kot kmetovalec in živinorejec je moral znati narediti zidove iz kamenja (brez cementa, peska in vode tako imenovani suhizidi), pasti in spremljati živali, striči in molzti ovce, delati sir….

Suhozidovi so namenjeni določitvi meje med posameznimi lastniki in pašniki, katerih lastniki so v večini iz Murtera, v manjšem delu pa iz Dugega otoka. Kurnatar je preživel samo, če se je zanašal na svojo inteligenco in svojo delavnost. Vedel je, da lahko svoje varno prebivališče in pristanišče izgradi samo v zalivu, kjer močan veter in morski tokovi ne razbijejo njegovo gajeto.

Ribiči na Kornati

Okusi in vonji

Kornatska kuhinja je enostavna. Njena osnovna značilnost je v tem: kosilo se kuha samo. Dolžina dneva v Kornatih je bila stalno prekratka in vsaka dejavnost, ki ni dajala konkretnega rezultata, pa čeprav je to prehrana, se je štela kot luksuz.

Glava hrana na Kornatih je: kuhana riba (tako imenovana lešo riba), brodet, pečena riba, razne mineštre od sip, lignjev, jastogov, rarogov. Razen pečene ribe, ki jo je potrebno med kuho spremljati, se je vsa ostala hrana lahko pustila kuhati sama, to pomeni, da se je v času kuhanja lahko opravljalo drugo delo.

Ribe in Kornati